[ultimatemember form_id="42865"]

LOGO_LUPA_web

Zeleni dogovor za soočanje s podnebno krizo in proti propadanju okolja

16 decembra, 2019

Evropa svojih ciljev do leta 2030 ne bo dosegla brez nujnih ukrepov v naslednjih desetih letih, s katerimi bo obravnavala skrb vzbujajoč tempo izgube biotske raznovrstnosti, čedalje večje učinke podnebnih sprememb in čezmerno porabo naravnih virov.

Najnovejše poročilo o stanju okolja, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila pred dnevi, ugotavlja, da se Evropa spoprijema s tako obsežnimi in nujnimi okoljskimi izzivi, kakršnih še ni bilo. Vendar pa hkrati navaja, da razlog za upanje še obstaja, in sicer zaradi večje ozaveščenosti javnosti o potrebi po prehodu na trajnostno prihodnost, tehnoloških inovacij, rastočih pobud skupnosti in okrepljene dejavnosti EU, kot je evropski zeleni dogovor.

Stanje okolja se je poslabšalo

Na splošno se okoljski trendi na stari celini od poročila iz leta 2015, niso izboljšali. Evropa je pomembno izboljšala učinkovitost virov in krožno gospodarstvo. Kljub temu nedavni trendi opozarjajo na upočasnitev napredka na področjih, kot so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, industrijskih emisij in nastajanja odpadkov ter izboljšanje energijske učinkovitosti in povečanje deleža energije iz obnovljivih virov. Trenutna stopnja napredka ne bo zadostovala za izpolnitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 oziroma 2050.

Prav tako ni mogoče opaziti vidnejšega napredka pri varovanju in ohranjanju evropske biotske raznovrstnosti in narave. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, se bo do leta 2030 stanje narave še dodatno poslabšalo. Vplivi podnebnih sprememb, onesnaževanja zraka in obremenitve s hrupom na okolje in zdravje ljudi še naprej vzbujajo skrb. Zaradi izpostavljenosti drobnim trdnim delcem v zraku je v Evropi vsako leto 400 000 prezgodnjih smrti.

Ključen bo prehod od besed k dejanjem

Da bi dosegli tako spremembo, bo treba vlagati v trajnostno prihodnost in prenehati z javnimi sredstvi subvencionirati okolju škodljive dejavnosti. »V naslednjih petih letih bomo vzpostavili agendo, ki bo omogočila resnično tehtne spremembe, s poudarkom na novih čistih tehnologijah, podpori državljanom pri prilagajanju na nove zaposlitvene priložnosti in spreminjajoče se industrije ter na prehodu na čistejše in učinkovitejše sisteme mobilnosti ter bolj trajnostno pridelavo hrane in kmetijstvo. Če nam uspe, bo to za Evropo in Evropejce pomenilo številne koristi, koristilo pa bo tudi našemu gospodarstvu in planetu,« je načrte pokomentiral Frans Timmermans, izvršni podpredsednik Evropske komisije.

Trajnostna prihodnost je še vedno mogoča

Evropa še vedno lahko doseže cilj za nizkoogljično in trajnostno naravnano družbo. V poročilu je opredeljenih sedem ključnih področij, na katerih je potrebno drzno ukrepanje, da se Evropa vrne na pot, na kateri bi lahko dosegla zastavljene cilje in ambicije do leta 2030 oziroma 2050.

1.      Uresničiti neizpolnjeni potencial zdajšnjih okoljskih politik.

2.      Trajnost privzeti kot okvir za oblikovanje politike.

3.      Voditi mednarodno ukrepanje, usmerjeno k trajnosti.

4.      Spodbujanje inovacij v celotni družbi.

5.      Povečanje naložb in preusmeritev finančnega sektorja v podporo trajnostnim projektom in podjetjem.

6.      Obvladovanje tveganj in zagotavljanje socialno pravičnega prehoda na trajnost.

7.      Pridobiti več znanja in izkušenj.

 

Vir: EEA

(Visited 14 times, 1 visits today)