Od 22. avgusta svet živi v ekološkem dolgu, Slovenija že od aprila

27 avgusta, 2020

Ekološki dolg: človeštvo je za letos do 22. avgusta, porabilo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Samo v Sloveniji pa porabimo toliko virov, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije.

Letos smo to točko dosegli dobre tri tedne kasneje kot v letu 2019. K temu so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi pandemije. Podatki kažejo, da je v tem času prišlo do zmanjšanja sečnje lesa (-8,4 %) in manjših izpustov iz prometa (-14,5 %). Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu.

 

Slovenija v ekološkem dolgu že od aprila

Živimo, kot da bi imeli na razpolago 1,6 planeta, saj porabimo 60 % več virov, kot jih je mogoče obnoviti. Prvi na svetu so v ekološki dolg vstopili v Katarju že 11. februarja, kot zadnji pa ga bodo dosegli v Indoneziji 18. decembra. V Sloveniji smo naravne vire, ki so nam bili na voljo v letu 2020 porabili že bistveno prej kot v večini preostalega svet – 26. aprila.

Preveč potrošnje in napačne izbire

Zanimalo nas je, s čim smo si pridelali tak ekološki dolg in Ekologi brez meja pravijo, da z nebrzdano potrošnjo ter netrajnostno rabo energije predvsem v prometu. V društvu za sonaraven razvoj, Focus se strinjajo, da k ogljičnemu odtisu bistveno prispeva promet, saj je v Sloveniji še vedno prva izbira za opravljanje poti uporaba osebnega avtomobila.

“Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da se je v Sloveniji javni potniški promet za dva meseca povsem ustavil in da ga zaradi grožnje pandemije, zdaj uporablja manj ljudi. Na drugi strani pa so po koncu razglašene epidemije v Sloveniji mnogi hitro nadaljevali z življenjskim slogom, ki zahteva veliko porabo (napačnih) virov,” so jasni v Focusu in dodajo, da se naš okoljski dolg še povečuje, saj še vedno nismo zmanjšali porabe neobnovljivih fosilnih goriv, na področju prometa se celo povečuje raba, obenem pa država še vedno subvencionira fosilne vire.

Vsi smo potrošniki in vsi odločamo

Kot družba bomo morali trajno rabo virov prenesti iz papirja v prakso. A, kako? »V prvi vrsti to pomeni manjšo rabo energije in odmik od fosilnih goriv k obnovljivim virom. Izboljšati moramo energetsko učinkovitost, bistveno pospešiti energetsko obnovo starih stavb in povečati oskrbo z energijo iz obnovljivih virov. Potrebujemo učinkovit javni potniški promet, ki bo dnevnim migrantom nudil udobno alternativo vožnji z osebnim avtomobilom,« predlagajo v društvu Focus.

Kaj pa lahko storimo kot posamezniki? Ekologi brez meja predlagajo, da je treba predvsem usvojiti trajnostne načine vedenja, ki vključujejo pametno potrošnjo (povečati alternative: izmenjavo, izposojo, ponovno rabo in predelavo) ter mobilnost.

V Focusu pa še dodajo: »Bolj se moramo povezovati v skupnostih, v katerih živimo, ter podpirati lokalno pridelavo hrane in lokalno gospodarstvo ter z vključevanjem v civilno družbo in pritiskanjem na odločevalce, da sploh prepoznajo podnebne spremembe kot nacionalno krizo in jih začnejo prioritetno obravnavati.«

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 40 times, 2 visits today)