Tudi deževnica je dragoceni vir vode

14 marca, 2016

Deževnica je mehka voda in se od podtalnice oziroma vode iz vodovodnih sistemov razlikuje po tem, da vsebuje malo ali nič magnezijevih in kalcijevih spojin, ki določajo trdnost vode. Zato deževnica manj škodi napravam, ki pri svojem delovanju uporabljajo vodo, saj se v njih nabira manj vodnega kamna. Primerna je tudi za zalivanje vrtov in polj, ker ne vsebuje železa, mangana in drugih kovin.

Kljub vsem prednostim uporabe deževnice, podatki statističnega urada za leto 2014 razkrivajo, da poraba vode iz javnega vodovoda v slovenskih gospodinjstvih narašča. V povprečju vsak prebivalec za svoje potrebe na leto porabi med 130 do 150 litrov vode dnevno, ali letno okoli 50.000 litrov – štiričlanska družina v Sloveniji torej porabi vsako leto okoli 200.000 litrov pitne vode. Če te številke pomnožimo s številom prebivalcev mesta, države in ne nazadnje sveta, dobimo nedvoumno potrdilo številnih raziskav, da glede na svetovne zaloge pitne vode, te porabimo mnogo, mnogo preveč.

Porabo lahko zmanjšamo za polovico

Po prepričanju tistih, ki se zavzemajo za bolj odgovorno rabo pitne vode, bi lahko vsak porabnik pitne vode 50 odstotkov te vode nadomestil z uporabo deževnice, kar bi mu ne nazadnje – poleg čistejših življenjskih razmer – prineslo tudi določen prihranek sredstev, ki jih sicer porabi za plačevanje računov za vodo.

Raziskave kažejo, da porabnik vode na dan porabi okoli 3 litre pitne vode za kuhanje in pranje, po 8 litrov za pomivanje posode in osebno higieno in 42 litrov za kopanje oziroma prhanje. Za pranje perila gre v povprečju 17 litrov na porabnika, še 10 litrov za drugo čiščenje in pranje, 5 se je porabi na vrtu, oziroma za zalivanje travnikov, kar 45 litrov pa jo zlijemo skozi izplakovalnik straniščne školjke. Ta drugi del, ki sicer pomeni približno polovico človekove dnevne porabe vode, pa bi lahko nadomestili z deževnico. »Slovenci ne znamo dovolj ceniti vode. Vrtove in trate zalivamo s pitno vodo namesto z deževnico, avtomobile peremo na dvoriščih, ne da bi pomislili, da s tem strahotno onesnažujemo okolje. Voda v plastenkah je nepotrebna komercialna zgodba, ki je v Sloveniji zaradi kakovosti vode ne potrebujemo,« je prepričan prof. dr. Mihael J. Toman iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, predavatelj in raziskovalec s področja ekologije celinskih voda.

Dobre strani deževnice:

Boljši učinek pranja – deževnica je mehkejša od pitne vode, saj vsebuje manj mineralov, ki se lahko izločajo. Z uporabo deževnice se izboljša učinek pranja, prihranimo pri pralnem prašku, v pralnem stroju pa se ne nabirajo obloge vodnega kamna.

Blagodejna za rastline – deževnica ne vsebuje železa, mangana in drugih kovin, zato je blagodejna za rastline.

Zakaj zelenice v mestih?

Dr. Lidija Globevnik iz Tematskega centra za raziskave, študije in razvoj projektov na vodah, TC Vode, je zadovoljna, da novi predpisi na področju odvajanja vode iz naselij, ki so bili sprejeti v preteklih letih, spodbujajo državljane, da tam, kjer je to mogoče in varno, deževnice iz svojih streh ne spuščajo v kanalizacijo, temveč v tla. »To je zelo dobro in nujno potrebno, če želimo zmanjševati onesnaženje rek ob nalivih, oziroma zmanjševati obremenitve kanalizacijskih sistemov s prevelikimi količinami vode. To posredno zmanjšuje tudi suše in poplave. Nujno je k temu treba pritegniti vse mestne oblasti oziroma komunalno-parkovne-prometne službe, ki bi morale skrbeti za primeren odtok deževnice iz utrjenih površin.“

Pristojnosti javne službe

»Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih površin in s streh v javno kanalizacijo v aglomeraciji so naloge javne službe. Pri tem gre lahko za vzpostavitev mešanega kanalizacijskega omrežja, lahko pa je aglomeracija opremljena tudi z javnim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje izključno le padavinske odpadne vode,« so nam določbe predpisov na kratko razložili na pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor. Pojasnili so še, da so naloge javne službe tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z zasebnih površin, ki niso večje od 100 m² in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh, če tako določa občinski predpis, ki ureja javno službo. Za padavinsko odpadno vodo iz preostalih površin oziroma zasebnih površin, ki presegajo 100 m², pa mora odvajanje in čiščenje zagotoviti upravljavec površin, kjer nastaja padavinska odpadna voda. Pri tem se mora zagotoviti takšno čiščenje padavinske odpadne vode, da so izpolnjene zahteve predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

V tem predpisu so opredeljeni tudi ukrepi za padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta – tako mora lastnik objekta padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, odvajati neposredno ali posredno v vode, če je to tehnično izvedljivo. Tega pa mu ni treba, če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje.

Bolj skrbni glede porabe pitne vode iz javnega vodovoda – pa naj bo to zaradi zmanjšanja stroškov porabe vode ali pa večje ozaveščenosti oziroma predpisanih ukrepov glede onesnaževanja okolja – so v proizvodnih ali storitvenih dejavnostih. Po podatkih Slovenskega statističnega urada za leto 2014 so gospodinjstva iz javnega vodovoda porabila za 0,1 % več vode, proizvodne in storitvene dejavnosti pa za skoraj 3 % manj vode kot v prejšnjem letu.

Od škafa do zbiralnika

Uporaba deževnice v gospodinjstvih se sicer širi, saj se vse več ljudi zaveda pomena skrbnega ravnanja s pitno vodo. Najpreprostejši in najpogostejši način zbiranja deževnice je na prosto ali pod žleb postavljena posoda, sodobni sistemi za uporabo deževnice v hiši pa že vključujejo potrebno tehnično domišljeno opremo za zbiranje, filtriranje in črpanje po hišni vodovodni napeljavi. Ker taka deževnica na svoji poti od oblaka do tal iz onesnaženega ozračja pobere tudi razne snovi, ni popolnoma čista oziroma neoporečna in je kot taka primerna res samo za zalivanje vrtnih površin, pranje avtomobila ali gašenje požarov.

Izbira zbiralnika deževnice naj bo premišljena. Najbolje je, da so (večji) zbiralniki deževnice iz polietilena in primerni oziroma certificirani za shranjevanje živil in vode. Taki zbiralniki imajo gladko površino, na kateri se ne bo prijemala dodatna nesnaga. Da se v tako zbrani vodi ne bi razvijale alge, je priporočljivo, da je posoda oziroma zbiralnik temnejši in v času, ko ni dežja, pokrit. Priporočljivi so zbiralniki, ki so namenjeni vgradnji v zemljo, temperatura zbrane deževnice je tako več ali manj stalna, ni pa tudi bojazni, da bi pozimi zmrznila. Tak zbiralnik lahko z ustreznim črpalnim sistemom s tlačnim stikalom priključimo tudi na hišni vodovodni sistem. Med streho in zbiralnikom mora biti nameščen tudi sistem za filtriranje vode.

Vlado Kadunec

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 361 times, 1 visits today)