Avtonomna tovorna vozila bodo vse manj znanstvena fantastika

29 maja, 2020

Proizvajalci, kot so Volvo, Daimler, Tesla in novo tehnološko podjetje, imenovano Otto, so razvili in že preizkušajo samovozeče tovornjake.

Nina Šprohar

Tudi tovorna vozila se razvijajo v smer avtonomne vožnje, da pa bo ta zaživela, bo preteklo še nekaj časa. Pomembna dejavnika pri razvoju sta tudi varčnost in čim nižji izpusti. Prevoz tovora, zlasti na dolge razdalje, je treba preusmeriti na železnice, na zadnjem kilometru, do trgovinskih polic, pa vidnejšo vlogo omogočiti alternativnim pogonskim sklopom.

»Nobena razprava o prihodnosti avtomobilske industrije ni popolna, ne da bi razmislili o napredku tehnologije za samodejno vožnjo in o tem, kako bi lahko takšen sistem podpiral premik tovora,« poudari dr. Darja Topolšek s Fakultete za logistiko v Mariboru. In če smo še pred nekaj leti menili, da so avtonomna tovorna vozila na avtocestah znanstvena fantastika, dandanašnji t. i. ‘platooning’ že testirajo po cestah. Gre za vožnjo tovornjakov v tesnem konvoju (ang. platoon), ko za vožnjo skrbi le voznik v prvem tovornjaku, ostali pa mu le sledijo. »Vizija samovozečih tovornjakov, ki vozijo tovor po avtocestah, je že poznana, vendar ta tema vzbuja čustva, ki segajo od navdušenja do treme, pa tudi osupljivo razhajajočih pogledov, kdaj bo ta vizija sploh postala resničnost,« opaža dr. Topolšek.

 

A proizvajalci, kot so Volvo, Daimler, Tesla in novo tehnološko podjetje, imenovano Otto, so razvili in že preizkušajo samovozeče tovornjake. Prednosti tovrstnih sistemov so očitne – varnost, učinkovitost in nižja cena, slabosti pa tudi – izguba delovnih mest. »Zagovorniki avtonomnih vozil navajajo, kako bo tako tovorni promet varnejši, cenejši in učinkovitejši. Članek v Los Angeles Timesu je napovedoval, da bi lahko v naslednjem desetletju avtomatizirano odpravili več kot 1,7 milijona delovnih mest s tovornjaki,« pravi sogovornica. UPS recimo že od maja 2019 naprej uporablja avtonomna cestna tovorna vozila (TuSimple) za transport med Phoenixom in Tucsonom v Arizoni kot del novega partnerstva obeh podjetij (TuSimple in UPS). Tudi v podjetju Waymo so napovedali, da bodo v Teksasu in delih Nove Mehike začeli testirati svoje avtonomne tovornjake. Tudi če ne v smislu avtonomije, umetna inteligenca vstopa na področje tovornih vozil. »Vmesnik med kabino tovornjaka in voznikom se spreminja, tako da vključuje informacije, specifične za voznika, ter podatke iz tovornjaka in sveta zunaj,« še doda strokovnjakinja.

 

Vse več bo inteligentnih prometnih sistemov

Dr. Tomaž Knez s Fakultete za logistiko v Mariboru podobno meni, da bodo tudi na področju tovornega prometa in težkih tovornih vozil narejeni veliki koraki, da bo panoga postala čistejša – tudi po njegovem mnenju bodo k tem pripomogli zlasti inteligentni prometni sistemi. »Povezovanje dveh ali več tovornjakov v konvoju prek brezžičnih komunikacij bo postalo običajna praksa po vsej Evropi, s tem pa se bo prihranilo pri porabi goriva in zmanjšanju emisij CO2 tudi do 10 odstotkov,« napoveduje.

 

»To nikakor niso vozila, ki bi v celoti zmogla voziti sama«

Majda Bitenc Menart, direktorica podjetja Cordia, sicer opaža, da se vozila modernizirajo in imajo vse več sistemov, ki vozniku pomagajo pri vožnji: »Nikakor pa niso to vozila, ki bi zmogla voziti sama«. Razloži, da moramo vedeti, da je med vožnjo vedno prisoten tudi  skrbnik naprav,  ki morajo  delovati  brezhibno.  »Osebno   ne  spodbujam avtonomne vožnje, seveda pa ne vemo točno, kaj bo čas prinesel,« dodaja. »Če se osredotočim na DAF vozila, pa je seveda naš cilj, da so vozila prijazna in udobna za voznike. Spoštujemo njihovo delo, sistemi pa naj jim bodo v pomoč in varnost,« še pravi Bitenc Menartova.

Prednost avtonomije vozil so varnost, učinkovitost in cena, slabost pa izguba delovnih mest.

Plinska vozila niso več namenjena le krajšim vožnjam

Tim Grilc iz podjetja Scania podobno opaža, da je transportna industrija iz dneva v dan bolj trajnostno naravnana in »osredotočena na nove izume z obzirom na okolje, v katerem živimo«. Po njegovem mnenju novi trendi v transportu nakazujejo na vse več plinskih vozil, ki so bila nedolgo nazaj namenjena predvsem mestni distribuciji. Pri Scanii zdaj plinska vozila ponujajo tudi za daljinske prevoze (t. i. long-haulage). »Trend nakazuje predvsem na porast vozil na LNG (utekočinjen zemeljski plin – UZP), HVO (hidrogenirano rastlinsko olje – HRO) in CNG (stisnjen zemeljski plin – SZP), ki v okolju pustijo manjši ogljični odtis,« poudari Grilc.

Pri tovornem prometu bo vse več plinskih vozil.

V mestnem okolju pa opaža porast električnih vozil. »Kot prvi smo v transportni industriji ponudili serijsko rešitev vtičnega hibrida (Plug-In Hybrid), ki je namenjen predvsem mestni distribuciji,« dodaja sogovornik. V transportni industriji lahko torej po njegovih besedah pričakujemo več težkih vozil na alternativna goriva in električni pogon, ki bo v prihodnosti prevzel glavno vlogo pri oblikovanju trajnostnega transporta. Sicer pa je tovornjak Scania R450 lani že tretje leto zapored dobil naziv najbolj ekološkega vozila v Evropi.

 

Gospodarsko vozilo: vozilo + pisarna v enem

Trendi na področju gospodarskih vozil so močno podobni tistim v tovornih – prijaznost do voznika, udobje in manjši okoljski odtis. V podjetju Opel se lahko pohvalijo z mednarodno nagrado iVOTY, ki so jo lani prejeli za svoj Opel Combo. »Pričakuje se, da bodo komercialna vozila nudila popolno udobje v vožnji in rabi vozila, tako da se lahko tudi notranjost, torej kabino, spremeni v potujočo pisarno, ki olajša vsakodnevno uporabo, recimo med dnevnimi mestnimi dostavami. Poleg udobja, praktičnosti in varčnosti motorjev najnovejše generacije pa je pomemben segment tudi varnost,« pravijo v Oplu – torej opremljenost z aktivnimi in pasivnimi varnostnimi sistemi.

»Popolnoma električna gospodarska vozila se trenutno na našem trgu še ne uporabljajo,« pravijo v Oplu, a napovedujejo, da se bo to zelo hitro spremenilo. »Vse več proizvajalcev bo kmalu ponudilo to vrsto pogona za vozila, ki se bodo uporabljala predvsem pri mestni dostavi. Letos bomo recimo že sami predstavili svoj prvi popolnoma električni Vivaro-e. Ni dvoma, da bo v prihodnosti na mestnih ulicah vedno več popolnoma električnih dostavnih vozil, ki so po našem mnenju najboljša rešitev za zmanjšanje onesnaževanja mestnega zraka,« verjamejo v Oplu.

Več tovora bo treba preusmeriti na železnice

Pri težkih vozilih bomo morali razlikovati med tem, katera vozila oz. katere tehnologije z vidika smiselnosti in ekonomske upravičenosti, uporabiti pri prevozu blaga na dolge razdalje in katera za regionalno ali mestno rabo. Za krajše razdalje bodo po Knezovem mnenju vidnejšo vlogo prevzemali alternativni pogonski sklopi.

»A vsega tega ne bomo dosegli čez noč,« opozarja strokovnjak, ki pravi, da bodo potrebni različni pristopi in strategije, tako na državni kot tudi na lokalni ravni, poleg tega bo potreben tudi denar, ki bo doseganje čiste mobilnosti še pospešil – bodisi iz državnih skladov bodisi preko razpisov EU. »Ko govorimo o čisti mobilnosti prebivalstva, je treba s političnimi in infrastrukturnimi ukrepi povečati hojo, kolesarjenje in javni potniški promet z dna mobilnostne lestvice, pri prevozu tovora pa ga preusmeriti na železnice. Na zadnjem kilometru, do trgovinskih polic, pa vidnejšo vlogo omogočiti alternativnim pogonskim sklopom,« meni profesor z Univerze v Mariboru.

Tudi pri gospodarskih vozilih gre razvoj v smer prijaznosti do voznika, udobja in manjšega okoljskega odtisa.

Digitalno upravljanje naročil prevozov, preprečevanje zastojev …

Vsak napredek gre dandanes z roko v roki z digitalizacijo in informatizacijo. »Ti sta bistvenega pomena za logistiko in promet, zlasti v globaliziranem svetu,« pravijo v podjetju Timocom, kjer se ukvarjajo z digitalizacijo logističnih procesov. Izzivov je veliko, trdijo, naročila se ustvarjajo v čedalje krajših obdobjih, zato je treba natančno določiti čas prihoda tovora, saj se obseg prometa obenem povečuje. Rešitev v Timocomu vidijo v sistemu pametne logistike. Digitalne aplikacije znotraj sistema omogočajo digitalno upravljanje naročil prevozov, preprečevanje zastojev in rešitev drugih težav v okviru prevozništva.

»Samo bolj usklajeni in organizirani procesi v prevozništvu lahko oskrbovalno verigo spremenijo v oskrbovalni tok, v katerem vse teče na optimiziran način in je naročeno blago na pravem mestu ob pravem času,« verjamejo. Trendom morajo zato neprestano slediti in se jim prilagajati.

FreightTech: integracija, avtomatizacija in inteligenca na področju tovornega prometa

V Timocomu poudarjajo, da predvsem sledijo trendom na področju sektorja FreightTech (tehnologija na področju tovornega prometa). »S svetovalnim podjetjem Roland Berger smo nedavno izdali belo knjigo, ki prvič analizira in opredeljuje ta sektor – s poudarkom na Evropi. V podjetju Roland Berger pravijo, da bo FreightTech v naslednjih petih letih vplival in spremenil celotno verigo vrednosti v oskrbovalni verigi,« pravijo. Kaj vse spada pod FreightTech? »Integracija, torej uporaba računalništva v oblaku, digitalnih ekosistemov, kot so logistične platforme ali blockchain dnevniki za povezovanje udeležencev na trgu in standardizacijo procesov; avtomatizacija, ta vključuje tako statične kot mobilne sisteme, kot je 3D tiskanje in avtonomna vozila, ter poenostavlja skladnost z različnimi predpisi ter inteligenca – ta vključuje obdelavo in analizo velikih podatkov (big data) za izračun optimalnega načrtovanja dobave in distribucije, umetno inteligenco in strojno učenje za napovedovanje odstopanj od načrtovanja, pa tudi senzoriko in povezljivost za sledenje in razvrščanje blaga, ki omogoča vizualizacijo oskrbovalne verige v resničnem času,« razložijo v podjetju Timocom.

Brez ovir pri komunikaciji

Tehnološki trendi na področju tovornega prometa vključujejo tudi tako imenovane pametne API-je. »Ti so most med sistemom pametne logistike našega podjetja in sistemi za upravljanje prevozov, kot tudi med sistemi za sledenje naših več kot 43 tisoč strank po vsej Evropi,« pojasnijo v podjetju Timocom. Pametni API-ji torej odpravljajo tipične težave v delovnih procesih, še preden se te sploh pojavijo, nadomeščajo ročno vnašanje podatkov, kar zmanjša možnost nastanka napak in prihrani čas … »Poleg tega so vmesniki zasnovani tako, da ustrezne informacije samodejno obdelajo v izvajalčevem domačem jeziku. Ovire pri komunikaciji so s tem enostavno odstranjene. V sistem pametne logistike se lahko integrirajo tudi GPS-podatki iz 256 povezanih telematskih sistemov, kar povečuje preglednost v resničnem času v transportni verigi. Za vse vpletene to pomeni optimizacijo procesov in večjo varnost pri načrtovanju, saj se lahko preneseni podatki o položaju na primer primerjajo z dogovorjenim časom dobave in služijo kot osnova za izračun predvidenega časa prihoda – ETA,« še poudarijo v podjetju.

V prihodnosti bo na mestnih ulicah vedno več popolnoma električnih dostavnih vozil.

(Visited 27 times, 1 visits today)