Koronavirus bo udaril po vseh, razen dostavljavcih in spletnih trgovcih

29 maja, 2020

Že pred izbruhom koronavirusa so bile razmere v svetovnem gospodarstvu in logistiki negotove, zdaj pa se gibljejo na meji obvladljivosti.

Nina Šprohar

Že preden je koronavirus ohromil gospodarstvo in s tem tudi logistiko, so v podjetjih čutili ohlajanje. Zdaj se bo to očitno le še stopnjevalo, saj so razmere na trgu izjemno negotove in nihče ne ve točno, kdaj se bodo umirile. Vseeno pa nekateri napovedujejo, kdo bo od krizne situacije najbolj profitiral: spletne trgovine in dostavljavci.

Skrb vzbujajoče hitro širjenje koronavirusa je močno vplivalo na panogo, ki je tesno vezana na globalno gospodarstvo – motena je tako razpoložljivost delovne sile kot dobava blaga in storitev. »V Evropski uniji (EU) je trenutno najbolj skrb vzbujajoča situacija v Italiji, še posebej območja v karanteni, kar močno omejuje gospodarsko aktivnost in pomembno vpliva na povpraševanje po blagu. Vprašanje, kaj se bo zgodilo s tokovi mednarodne trgovine, tako zaradi koronavirusa kot tudi zaradi kitajsko-ameriške trgovinske vojne, še ostaja v zraku,« so zaskrbljeni v Pošti Slovenije. Kot kaže, se bo svet pri oskrbovalnih verigah in strategiji upravljanja z zalogami moral preusmeriti in spremeniti način dela – zdaj so mnoga podjetja poslovala ‘just in time’ in z omejenim naborom dobaviteljev; ta model bo zdaj očitno treba prilagoditi trenutnemu stanju.

Zamude se bo čutilo še dolgo

»Poštno-logistična panoga zaradi koronavirusa beleži šibkejše trgovske tokove, ne le na relaciji v in iz Kitajske, ampak tudi v drugih azijskih deželah. Vodilno poštno-logistično podjetje Deutsche Post DHL je že konec februarja sporočilo, da je negativni vpliv koronavirusa na njihov dobiček samo v februarju 2020 ocenjen na 60 do 70 milijonov evrov. Implikacij za celotno leto 2020 se trenutno še ne da konkretno oceniti; to bo možno šele, ko se situacija normalizira,« pravijo v Pošti Slovenije, kjer obenem dodajajo, da je močno prizadet tudi pomorski promet: »Veliki ladjarji (npr. Maersk, MSC Mediterranean Shipping, Hapag-Lloyd and CMA-CGM) so znižali število plovil na rutah iz Kitajske do preostalega sveta, saj beležijo zelo malo povpraševanje s strani Kitajske po blagu, ki se tovori po morju (premog, nafta, železova ruda), to pa se odraža v cenah nafte, ki so upadle.« Zato tudi v Luki Koper občutijo negotovost, ki je, kot pravijo »prisotna v dobavnih verigah, proizvodnji in prodaji po vsem svetu«. »Vse našteto namreč sloni na logistiki,« razložijo.

V podjetju cargo-partner podobno opažajo, da je koronavirus že precej ohromil tovorni promet – tako ladijski kot tudi cestni in letalski. »To posledično prinaša zamude v celotni dobavni verigi, kar se bo čutilo še nekaj časa. Kot logistično podjetje pa se trudimo za svoje stranke poiskati najboljše rešitve, zato jim v tej situaciji pomagamo z alternativnimi transportnimi potmi, ki jih poiščemo za vsak stranko posebej in prek katerih lahko klub omejitvam pridejo do blaga iz Kitajske. Situacija je specifična tudi za prevoze na relacijah do nekaterih drugih trgov, kot na primer Južna Koreja, Japonska in tudi Italija,« dodaja direktor podjetja, Viktor Kastelic.

 

Ohlajanje so logisti zaznali že prej

Pojav koronavirusa je celo nekoliko zasenčil napovedano gospodarsko krizo; zdaj je splošno ohlajanje gospodarstva bolj v ozadju. Sicer pa so v podjetju cargo-partner že pred pojavom virusa zaznali manjši upad prometa v avtomobilski industriji, čeprav se je, kot pravi Kastelic, to razlikovalo od podjetja do podjetja.

Podjetja, ki poslujejo po načelu ‘just in time’, bodo morala razmisliti o prihodnjih načelih delovanja.

Podobne ugotovitve delijo v Pošti Slovenije. »V letih 2018 in 2019 je prodaja avtomobilov močno upadla, prav tako se napoveduje upad v letu 2020. Posledično to predstavlja skrb za tiste logiste, ki so skozi oskrbne verige močno vezani na avto industrijo,« pojasnjujejo. Pravijo pa, da po drugi strani obstaja možnost, da se bo v primeru nadaljnjega širjenja koronavirusa po svetu pomembno povečalo spletno nakupovanje. »Britanski kurirski servis Parcelhero je npr. te dni napovedal, da bi se lahko v Veliki Britaniji podvojil delež nakupov hrane in gospodinjskih pripomočkov preko spleta namesto v trgovinah, in sicer iz 20 na 40 odstotkov vseh nakupov. To bi bilo za dostavna podjetja seveda pozitivno,« poudarijo.

 

Velike ovire pri poštnih pošiljkah

V Pošti Slovenije so prepričani, da bo gospodarstvo »zagotovo občutilo posledice koronavirusa, zlasti dejavnosti, ki so vpete v globalne dobavne verige, mednarodno menjavo in sodelovanje, turizem (hkrati z manjšim obiskom turistov iz azijskih držav, tudi odpovedi raznih sejmov, strokovnih srečanj, konferenc ipd.) ter transportna in logistična dejavnost«, a dodajajo, da je v tem trenutku izredno težko podati natančno oceno teh vplivov.

V podjetju, kot zatrdijo, skrbno spremljajo aktualna tveganja, med katera spada tudi pojav koronavirusa. »Pošta Slovenije je na začetku februarja letos ustavila sprejem poštnih pošiljk za naslovnike na Kitajskem (razen hitre pošte UPS), ker je partnerski letalski prevoznik ukinil lete na Kitajsko. 6. 3. pa so bile ponovno vzpostavljene transportne poti v smeri Slovenija–Kitajska. Roki prenosa pisemskih, paketnih in EMS pošiljk bodo nekoliko daljši od rokov prenosa pred izbruhom koronavirusa. Za pošiljke UPS za Kitajsko velja tudi nadalje, da obstajajo določene omejitve le za posamezne kraje na Kitajskem. Prihaja do zamud v prenosu, kot je bilo pričakovano, v največjem delu v prispetju iz Kitajske in pri dostavi pošiljk v Italiji zaradi zaprtja določenih poštnih poslovalnic,« pojasnjujejo in dodajajo, da seznam nenehno posodabljajo in objavljajo na spletni strani Pošte Slovenije.

 

Lanski izpad jim je v Luki Koper uspelo nadomestiti z novimi posli

Tudi v Luki Koper so že v drugi polovici lanskega leta občutili ohlajanje gospodarstva. »Manjša proizvodnja avtomobilov, elektronskih izdelkov in železovih proizvodov se je odrazila tako v pretovoru surovin, polizdelkov kot tudi končnih izdelkov, ki so posredno in neposredno vezani na omenjene proizvodne obrate,« razložijo.  Večjih posledic na poslovanje v letu 2019 sicer niso občutili, saj jim je izpad na nekaterih segmentih uspelo nadomestiti z novimi posli. »Kaj bo v prihodnje, pa težko napovemo, ostaja namreč neznanka, kako se bo odvijala blagovna menjava med srednjo Evropo ter sredozemskimi in azijskimi državami – ne le zaradi ohlajanja gospodarstva, ampak tudi epidemije koronavirusa in političnih razmer na trgih, kamor se usmerja blago, ki ga pretovarjamo v pristanišču,« so zaskrbljeni v podjetju.

Brexit na Slovenske železnice ne bo imel posebnega vpliva

V družbi Slovenske železnice (SŽ) prav tako opažajo prve negativne znake v gospodarskem okolju. »Napovedi gospodarskega razvoja tako za Slovenijo kot za njene glavne trgovinske partnerice se slabšajo, v evrskem območju že dlje časa traja povečana negotovost. Nekateri večji kupci že zmanjšujejo svojo proizvodnjo in načrte, kar neposredno vpliva na prevoze SŽ-Tovornega prometa,« pojasnjujejo. Kar jih skrbi glede brexita, je padec izvoza iz Slovenije v Veliko Britanijo, a dodajajo, da nanje ne bo imel občutnih negativnih posledic, saj Velika Britanija ni med njihovimi ključnimi trgi.

Brexit: nova neznanka

Še ena velika neznanka je brexit. Za izstop Velike Britanije s carinskega območja Unije zaenkrat predvidoma velja prehodno obdobje do konca leta 2020, ko se carinska pravila EU še ne uporabljajo. Kaj bo na začetku drugega leta, ni nikomur znano. V Luki Koper sicer negativnih posledic zaradi brexita ne pričakujejo, saj z Veliko Britanijo nimamo blagovnih tokov, bo pa zagotovo vplival na marsikatero drugo logistično podjetje. »Če bo obveljal t. i. trdi brexit, lahko zagotovo pričakujemo dodatne postopke pri uvozu in izvozu iz Velike Britanije, kar bo vsaj v začetnih  mesecih podaljševalo tranzitni čas, pa tudi višalo stroške za carinske postopke; morda bo za pričakovati tudi carinske dajatve,« še napove Viktor Kastelic, direktor podjetja cargo-partner.

(Visited 59 times, 1 visits today)