Notranja logistika se vztrajno krepi

29 maja, 2020

Njen razvoj močno pospešuje spletna prodaja, produktivnost dela v njej pa dvigujejo informacijsko komunikacijske tehnologije in sodobna oprema.

Nina Šprohar

»Razvoj notranje logistike temelji na novih tehnologijah, na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT), na konceptu interneta stvari (IoT) in na konceptu Logistike 4.0 z visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije,« pravita dr. Tone Lerher in Primož Bencak s Fakultete za logistiko v Mariboru. To pa ob uporabi naprednih in okolju prijaznih tehnologij ustvarja pogoje za nastop novih, učinkovitih in trajnostnih rešitev.

 

Začelo se je s pojavom e-trgovin

Ogromno naj bi k hitremu razvoju novih generacij skladišč prispevale e-trgovine, zaradi katerih se je delovanje skladišč popolnoma spremenilo. Nove generacije skladišč so namreč »specializirane za posebne potrebe spletnih prodajalcev v segmentu podjetje-stranka (ang. business-to-consumer, B2C), zaradi narave dela pa se soočajo z izrazito majhnimi naročili, velikim asortimajem izdelkov, kratkimi dobavnimi roki in spremenljivo količino naročil, kar vpliva na proces komisioniranja,« pojasnjujeta dr. Tone Lerher in Primož Bencak s Fakultete za logistiko v Mariboru.

Sogovornika menita, da sta avtomatizacija in robotizacija skladiščnih procesov zagotovo ključna faktorja skladišč prihodnosti. »V zadnjem desetletju se je avtomatizacija skladišč hitro razvijala. Velik napredek je bil dosežen z avtomatskimi (ang. Shuttle-Based Storage and Retrieval Systems; SBS/RS) in avtonomnimi vozički (ang. Autonomous Vehicle-Based Storage and Retrieval Systems; AVS/RS) za delo v avtomatiziranih regalnih skladiščnih sistemih,« pravita Lerher in Bencak. Njihova prednost pred drugimi sistemi je v visoki pretočni zmogljivosti, visoki fleksibilnosti in prilagodljivosti, majhni porabi energije … »Navedene prednosti so glavni vzroki za izbiro in uporabo SBS/RS in AVS/RS v praksi. Visoko stopnjo avtomatizacije skladiščno-komisionirnih sistemov pa zagotavlja robotizacija s poudarkom na mobilnih kolaborativnih robotih,« ugotavljata strokovnjaka.

Notranja oz. intralogistika je v letu 2018 sicer zasedla drugo mesto po deležu globalnega logističnega trga in je le rahlo zaostala za cestnim tovornim prometom. (Size of the global logistics market in 2018, by segment (in billion euros), 2019)

Od avtomatsko vodenih do avtonomnih vozil

Za namene transporta različnega tovora znotraj intralogističnih sistemov se večinoma uporabljajo avtomatsko vodena vozila. Njihova pot se med vožnjo ne spreminja, saj sledijo fiksnim in vnaprej označenim potem. Pred nekaj leti pa so se na trgu začela pojavljati tudi napredna avtonomna vodena vozila, ki odpravljajo slabosti navadnih avtomatsko vodenih vozil. »Ta vozila imajo določeno stopnjo inteligence in lahko samostojno sprejemajo odločitve, ko zaidejo v nove ali nepredvidene situacije,« pojasnjujeta sogovornika, ki dodajata, da se velik trend v uporabi kolaborativne robotike v logistiki nakazuje tudi na področju robotskega komisioniranja artiklov (ang. robotic bin picking).

»Zaradi velike raznolikosti artiklov (različne dimenzije, oblike, teže itd.) je takšno komisioniranje težko avtomatizirati, zato je ta proces v pretežni meri še vedno odvisen od človekovega dela. Z razvojem kolaborativne robotike, naprednih robotskih prijemal, 3D strojnega vida ter algoritmov strojnega in globokega učenja pa se odpirajo nove možnosti komisioniranja z uporabo kolaborativnih robotov,« opažata. Hkrati se z novim načinom komisioniranja uporabljajo še robotski mobilni skladiščni sistemi, ki predstavljajo sodobno skladiščno tehnologijo, v katerem mobilni roboti dvigajo in prenašajo premične skladiščne police in jih transportirajo do komisionarjev, ki so nameščeni v ergonomsko oblikovanih komisionirnih postajah. »Transport artiklov do komisionarja lahko podvoji njegovo produktivnost,« verjameta sogovornika.

Že nekaj časa narašča povpraševanje po električnih viličarjih.

Ustrezna tehnološka podpora je nujna

Kaj za podjetje pomeni urejena notranja logistika, opišejo v Hoferju: »Omogoča prihranek časa in denarja, kar lahko prenesemo na svoje kupce v obliki nizke cene, ter učinkovito poslovanje, ki se na primer kaže v obliki krajših poti, ki jih opravijo naši tovornjaki.« Tako ne uporabljajo nepotrebnih procesov in praznih kilometrov, kar jim zagotavlja prihranek časa in osredotočenost na bistvo. Izpostavijo tudi, da ima notranja logistika pomembno vlogo pri ohranjanju kakovosti izdelkov, premišljene poti pa skrbijo, da je njihov vpliv na okolje čim manjši.

Trendom ne sledijo brezglavo, zatrjujejo. »Sledimo jim takrat, ko lahko vplivajo na izboljšanje naših logističnih procesov in lajšajo delo našim sodelavcem. Trende zato vsekakor redno spremljamo, in če zasledimo dodano vrednost, ki bi lahko nadgradila naše poslovanje, preučimo možnosti implementacije tudi v naš logistični proces,« pravijo. Menijo pa, da bo v prihodnosti v uporabi predvsem trend pametnih sistemov in tehnologij, ki omogočajo prihranek časa ali energije. Opažajo tudi izreden vpliv ustrezne IKT na kakovostno delovanje, a pravijo, da jo je treba ves čas nadgrajevati in prilagajati novim delovnim procesom. »Brez ustrezne tehnološke podpore bi na primer težko tako optimizirano načrtovali naše logistične poti in jih nato tudi izvajali na način, ki je skladen z našimi načeli optimizacije in v nobeni meri ne ogroža kakovosti izdelkov, ki jih prevažamo,« pojasnijo.

Iz statističnega portala Statista (Global retail e-commerce market size 2014-2023, 2019) je razvidno, da je v letu 2019 globalni trg spletne prodaje obsegal 3.535 milijonov USD, po projekcijah pa bo prisotna stalna rast tudi v nadaljnjih letih.

Trendi pri viličarjih: nove baterije, digitalizacija, avtomatizacija

Da znaki spremembe elektromobilnosti niso prisotni le v avtomobilskem svetu, temveč se prenašajo tudi v industrijo, kjer že nekaj časa narašča povpraševanje po električnih viličarjih, pa pravi Peter Drobne iz podjetja Linde Viličar. »Če želimo zagotoviti podobno zmogljivost in izkoristek kot pri viličarjih z motorji z notranjim zgorevanjem, moramo uporabljati zmogljivo in najnovejšo tehnologijo. Li-ION (litij-ionska) tehnologija, ki jo že poznamo iz vsakodnevne uporabe – na primer pri pametnih telefonih – se je izkazala za koristno in ponuja celo vrsto prednosti pred svinčenimi baterijami,« zatrdi. Drobne pravi, da je uporaba Li-ION baterij primerna za vse aplikacije, njihove prednosti pa so še posebej uporabne pri intenzivnih aplikacijah, kot so delovanje v več izmenah in v tovarnah z večjimi flotami viličarjev. »Z uporabo Li-ION baterij odpadejo stroški, ki nastanejo pri uporabi svinčenih baterij – to so nakup dodatne menjalne baterije, stroški osebja za polnjenje baterije z destilirano vodo in menjavo baterije. Zmanjšajo se tudi stroški za električno energijo,« doda.

Poleg novih baterij je industrijo viličarjev dosegel tudi trend digitalnih storitev. Lani jeseni so v podjetju Linde viličar predstavili prvi digitalni viličar na svetu, s katerim so bili, kot pravi Drobne, »postavljeni temelji digitalne prihodnosti«. Kaj vse omogoča? »Učinkovitejše servisiranje, kjer je možno ugotoviti napako na daljavo in se že lahko tehnik vnaprej pripravi na intervencijo; določanje položaja, kjer se lahko spremlja nadzor viličarjev celotne flote (gibanje viličarja, aktivnost viličarja, uporabniki/vozniki viličarja, opravljene ure viličarja in tako naprej); popolno prilagodljivost sistema željam in potrebam kupca ter največjo možno varnost podatkov, kjer se z večkratnim šifriranjem izpolnjujejo najvišji standardi za zaščito in zaupnost podatkov,« našteje Drobne.

Opaža, da so intralogistični izzivi, kako čim bolje optimizirati logistiko v podjetjih, skozi leta vse večji. Opozarja pa, da je pomembno, da se »skupaj z dobaviteljem avtomatiziranih viličarjev in uporabnikom preveri, katere procese je smiselno in jih je tudi mogoče avtomatizirati«. Po dosedanjih izkušnjah naj bi se za najbolj učinkovit proces avtomatizacije izkazali materialni premiki, ponavljajoči se procesi, prevozi blaga z vlačilcem s priključenimi vozički do skladišč ali proizvodnih linij. Kje vse vidi pluse avtomatizacije? »Prepreči lahko poškodbe osebja, škodo na blagu in infrastrukturi ter izboljša kakovost prevoza, zanesljivost, produktivnost in izkoristek, obenem pa zaposlene rešuje tudi pri opravljanju napornih transportnih del,« še zatrdi Drobne.

(Visited 92 times, 1 visits today)