Prilagoditi se mora celotna veriga, sicer digitalizacija nima učinka

29 maja, 2020

Sodobne tehnologije omogočajo velike učinke pri zagotavljanju sledljivosti blaga in učinkovitosti delovanja oskrbovalne verige, ključno pa je, da so sistemi in postopki v njej poenoteni.

Nina Šprohar

Vpliv digitalizacije na logistiko je brez dvoma velik in vseprisoten. Naslednja generacija robotike, umetna inteligenca, avtonomna vozila, blockchain, big data analitika, internet stvari (IoT) in senzorji pa so le nekatere tehnologije, ki jih morajo podjetja upoštevati pri razvoju svojih digitalnih strategij.

»Vsi poslušamo o nujnosti digitalizacije, o 4. industrijski revoluciji, o internetu stvari (IoT), o digitalnih dvojčkih, o fantastičnih dosežkih na področju umetne inteligence (UI) … A hkrati povsod okrog sebe vidimo stvari, ki s tem nimajo veliko povezave. Vidimo razliko med tehnološkimi dosežki in dejanskim stanjem industrije oziroma gospodarstva. Razlogov za to razliko je ogromno in se jih ne da enostavno popisati,« pravi svetovalec za informacijsko tehnologijo v GS1 Slovenija Branko Šafarič. Ti razlogi med drugim vključujejo financiranje naložb, nezaupanje zaradi prehitrega menjavanja tehnologije in posledice kratkoročnosti naložb, podrejanje zahtevam tradicionalnega okolja …

Šafarič opozarja, da se pri uvajanju novih tehnologij na področju logistike pojavlja zelo specifična težava, ki je prisotna le v tej panogi; logistika je namreč področje, pri katerem sodelujejo vsi partnerji, ne samo eno, recimo proizvodno ali storitveno podjetje, ki digitalizira lastne procese. »Ponudniki logističnih procesov so tesno povezani s svojimi partnerji, strankami, institucijami, kar pomeni, da se morajo prilagoditi vsi ali pa digitalizacija ne doseže učinka, ki ga pričakujemo,« pravi Šafarič in prav zato izpostavi pomen standardov, kot jih ima GS1. »Ta sistem je zaradi svoje nevtralnosti primeren za vsakogar,« poudari.

 

Tradicionalne procese je treba posodobiti

Šafarič meni, da je uvajanje digitalizacije mnogo preprostejše za podjetja, ki lahko v celoti ali vsaj večinoma vplivajo na svoje poslovne procese, ker imajo lastno infrastrukturo za distribucijo pošiljk, in kot primer izpostavi DHL in DB Schenker. »Sledljivost in vidnosti pošiljk lahko dosežemo le z večjo gostoto senzorjev oziroma skeniranj na poti pošiljke od prevzema do dostave. Standard GS1 EPCIS denimo omogoča beleženje mikro transakcij in vpogled v bazo teh transakcij,« pravi Šafarič, ki ne dvomi, da bodo ponaredki, goljufije ter zahteve po večjem nadzoru hrane in zdravil postopoma prisilile tako zakonodajo kot podjetja, da bodo začela s postopki spreminjanja tradicionalnih procesov v sodobnejše. A meni, da se ta trend še vedno prepočasi širi.

 

Treba bo sodelovati

»Dejstvo pa je, da je logistika izjemno zahteven proces, kjer je potrebno tudi sodelovanje konkurenčnih podjetij, da se stvari spremenijo na bolje,« doda. V GS1 Slovenija zadnje čase vse bolj razmišljajo prav o tem, da formirajo delovno skupino uporabnikov in ponudnikov logističnih storitev, kjer bi lahko sestavili nacionalna priporočila oziroma predlog za uporabo standardov, kar bi, po besedah Šafariča, »olajšalo medsebojno sodelovanje vseh vpletenih in postavilo smernice razvoja proti digitalizaciji procesov«.

 

Vse cenejše in lažje dosegljive tehnologije

Nove tehnologije, ki se uporabljajo v logistiki, postajajo vse cenejše in bolj razpoložljive. »Če zanemarimo težavo njihove integracije, je lep del tega danes dosegljiv,« pravi Šafarič. Primer je uvajanje t. i. oblačne informatike (angleško cloud computing), saj se je s to tehnologijo dostop do programske opreme in baz podatkov poenostavil tako, da ne potrebujemo več posebnih povezav do svojega podjetja; dovolj je že mobilni telefon. Tak način omogoča tudi hitro polnjenje vedno podrobnejših transakcij, kar do zdaj ni bilo mogoče. »Primer je že telemetrija, kjer senzorji sporočajo stanje v skupno bazo, kjer se centralni informacijski sistem odloča o morebitnih ukrepih,« doda Šafarič.

Pri logistiki ne gre več za preprosto dostavo blaga od točke A do točke B, ampak je zelo velik poudarek na inteligentnem upravljanju informacij.

Velika težava je t. i. prevoz zraka

Po njegovem mnenju je kombinacija umetne inteligence, senzorske mreže IoT in standarda GS1 EPCIS »ultimativni obet za optimizacijo logističnih procesov«. Senzorji oziroma odčitavanje podatkov pri fizičnem transportu in elektronska izmenjava podatkov med partnerji tvorita bazo podatkov, ki jo lahko obdeluje programska oprema UI, ki predvideva in optimizira transportne poti. »Ena glavnih težav je namreč t. i. prevoz zraka, ko se v eno stran vozi prazne tovornjake. Da bi se jih napolnilo, bi potrebovali nekakšno borzo transportov, kjer bi se usklajevalo zahteve različnih partnerjev in tako izvajala optimizacija naročil in medsebojne kompenzacije. Izdelava nečesa podobnega brez UI ni mogoča. Seveda pa je možnosti ogromno, sploh ko govorimo o hitrih odzivih na množico podrobnih podatkov, kjer običajni informacijski sistemi odpovedo,« pojasnjuje Šafarič.

Uvajanje digitalizacije je mnogo preprostejše za podjetja, ki lahko v celoti ali vsaj večinoma vplivajo na svoje poslovne procese.

Roboti, avtonomna vozila in droni so že prodrli v poštno-logistična podjetja

Na poslovanje Pošte Slovenija vplivajo svetovni družbeni, poslovni in tehnološki trendi, med katere spada tudi digitalizacija. Ta ima po njihovem mnenju že danes brez dvoma velik vpliv na oskrbne verige in logistiko, saj je za podjetja nujno, da digitalizirajo procese in s tem povišajo učinkovitost in fleksibilnost ter izboljšajo uporabniško izkušnjo. »Naslednja generacija robotike, umetna inteligenca, avtonomna vozila, blockchain, big data analitika, IoT in senzorji so le nekatere tehnologije, ki jih morajo podjetja upoštevati pri razvoju svojih digitalnih strategij. Poštno logistična podjetja že uporabljajo – pilotno ali širše – razširjeno resničnost pri pick&pack aktivnostih v skladiščih, roboti, avtonomna vozila in droni pomagajo premikati pošiljke, senzorji pomagajo pri identifikaciji lokacije blaga v realnem času,« pravijo v podjetju.

Proti koronavirusu bi se lahko borili tudi s sledljivostjo

Šafarič tudi primer izbruha virusa vidi kot logistično težava. »Kako najti okužene in kako spremljati njihove poti? Ali bi lahko nekako označili posameznike in spremljali njihove interakcije z drugimi in spremljali, kje vse so se gibali? Za polno sledljivost namreč potrebujemo tudi odgovore na kdo, kje in kdaj,« razmišlja sogovornik, ki opomni, da ima skoraj vsak človek mobilni telefon z GPS sistemom, gibanje posameznih telefonov pa že spremljajo ponudniki, kot sta Google in Apple, ker te podatke uporabljajo za svoje storitve. »Sestavljanje baze gibanja posameznika je sicer nekoliko težje, še težje pa kumulacija v skupno bazo, a to ni nerešljivo. Taka baza pa omogoča prvovrsten vpogled v to, kdo je srečal koga ob določenem trenutku. Brez uporabe UI si take obdelave sicer ne moremo predstavljati, a UI te kategorije je že tu,« poudari strokovnjak.

Kam vse so torej usmerjena razvojna prizadevanja poštno-logističnih podjetij? »V možnosti za optimizacijo dostave na zadnji milji (last mile delivery), v avtonomne robote za dostavo, mobilne paketomate, drone in osebne digitalne paketne nabiralnike, saj spletni trgovci (še posebej Amazon, Alibaba, Walmart) investirajo v bližino kupcev, ko iščejo možnosti za povečanje hitrosti dostave in zmanjšanje dostavnih stroškov, kar pa pomeni večje povpraševanje po storitvah na t. i. zadnji milji,« pravijo v Pošti Slovenije. Tu bo po njihovem mnenju potrebna integracija logističnih storitev v pametno domače okolje.

 

Tehnologije bodo prevzele fizično intenzivne in ponavljajoče se naloge

Napovedujejo tudi, da bo tehnologija v logistiki omogočala učinkovitejše razmerje med stroški in uvedbo trendov, kot so IoT in UI. »Trend, ki lahko pospeši razvoj logistike, je širjenje brezžičnih omrežij naslednje generacije. Omenjena je tudi Blockchain tehnologija, ki mnogo obeta, vendar ostaja še veliko ovir za implementacijo,« dodajajo. Verjamejo pa, da bodo ljudje še naprej ostali v središču logistične verige, kljub naraščajočemu trendu robotike in avtomatizacije. »Na novo bo treba opredeliti strukturo logistične delovne sile. Ponavljajoče se in fizično intenzivne naloge bo možno izvajati z novimi tehnologijami, ljudem pa bo omogočeno izvajanje pomembnejših nalog, kot so upravljanje, analize in inovacije,« menijo.

Njihovi cilji za prihodnost so tako nadaljnja informatizacija, povečevanje skladiščno-pretovornih in transportnih kapacitet, višja stopnja avtomatizacije v predelavi pošiljk in tovora ter bolj konsolidiran portfelj logističnih, paketnih in e-storitev. Nove tehnologije namreč, kot trdijo, »pomagajo nižati stroške in višati produktivnost po celotni verigi dodane vrednosti« – tako v poštno-logističnem centru kot tudi v skladiščih in na dostavi, poleg tega pa »pomagajo nadgraditi in razvijati nove produkte«.

Sistem omogoča 100-odstotno sledljivost, preglednost in povezljivost

Tudi v podjetju cargo-partner opažajo, da se je v času globalizacije in digitalizacije obseg storitev znatno razširil. »Pri logistiki ne gre več za preprosto dostavo blaga od točke A do točke B, ampak je zelo velik poudarek na inteligentnem upravljanju informacij ali z drugimi besedami: info-logistiki,« pravi direktor podjetja, Viktor Kastelic. Info-logistika po njegovem mnenju ni več pomembna le pri pogodbeni logistiki, temveč je ključna pri vseh njihovih transportnih in logističnih dejavnostih.

»Vsi cargo-partner logistični centri po vsem svetu tako sledijo enakim standardom kakovosti, kar nam omogoča, da zagotovimo zanesljive in učinkovite procese. Vsi naši logistični centri so povezani z digitalno platformo SPOT, ki jo uporabljamo za celotno upravljanje transportnih in dobavnih verig po vsem svetu,« pravi Kastelic, ki pojasni, da takšen sistem upravljanja skladišč zagotavlja 100-odstotno sledljivost in preglednost ter popolno povezljivost preko elektronske izmenjave podatkov (EDI). Preko t. i. SPOT-a lahko tako njihove stranke ves čas spremljajo svoje pošiljke, modul za skladiščenje znotraj platforme SPOT pa jim omogoča 24-urni dostop do svojega skladiščnega inventarja ter sledljivost pošiljk in kosov na podlagi petih različnih podatkov (datumi, sarže, šifre, dodelitveni ključi, količine), odpoklic pošiljk, naročila – in to od koderkoli na svetu.

Informacija je torej po mnenju sogovornika že nadomestila gorivo kot glavni faktor vpliva na logistiko, saj je postala ključni člen ne le logistike kot panoge, ampak tudi načrtovanja optimizacije celotne dobavne verige. »V prihodnosti pa poleg še večje digitalizacije pričakujemo večji vpliv robotike, razvoj 4D tiska, avtonomnih vozil in uvajanje dostav s pomočjo dronov,« še napove sogovornik.

Informacija je že nadomestila gorivo kot glavni faktor vpliva na logistiko.

 

Okvirček:

Proti koronavirusu bi se lahko borili tudi s sledljivostjo

Šafarič tudi primer izbruha virusa vidi kot logistično težava. »Kako najti okužene in kako spremljati njihove poti? Ali bi lahko nekako označili posameznike in spremljali njihove interakcije z drugimi in spremljali, kje vse so se gibali? Za polno sledljivost namreč potrebujemo tudi odgovore na kdo, kje in kdaj,« razmišlja sogovornik, ki opomni, da ima skoraj vsak človek mobilni telefon z GPS sistemom, gibanje posameznih telefonov pa že spremljajo ponudniki, kot sta Google in Apple, ker te podatke uporabljajo za svoje storitve. »Sestavljanje baze gibanja posameznika je sicer nekoliko težje, še težje pa kumulacija v skupno bazo, a to ni nerešljivo. Taka baza pa omogoča prvovrsten vpogled v to, kdo je srečal koga ob določenem trenutku. Brez uporabe UI si take obdelave sicer ne moremo predstavljati, a UI te kategorije je že tu,« poudari strokovnjak.

(Visited 37 times, 1 visits today)